Prehranska dopolnila iz gobe Cordyceps postajajo vse bolj priljubljena zaradi svojih pozitivnih učinkov na povečanje energije, vzdržljivost, imunski sistem in mnoge druge vidike zdravja. Vendar pa se pod istim imenom pogosto skrivajo zelo različni izdelki – od dragocenega divjega Cordyceps sinensis, do gojenega Cordyceps CS-4 in cenovno ugodnejšega, a bistveno manj učinkovitega Cordyceps micelija na žitu (Cordyceps Myceliated Grain). Ker so razlike med temi oblikami izjemno pomembne za kakovost in učinkovitost izdelka, v tem članku razjasnimo ključne značilnosti vsakega ter opozorimo, na kaj morate biti pozorni pri izbiri pravega prehranskega dopolnila.
Kaj je Cordyceps oz. Glavatec?
Gobe Cordyceps so parazitske gobe, med katere uvrščamo več kot 400 različnih vrst. Rastejo po vsem svetu – na Kitajskem, Japonskem, v Indiji, ZDA, Avstraliji, Peruju, Boliviji in še marsikje. Običajno okužijo žuželke in členonožce, pri čemer vsaka vrsta Cordyceps gob napade točno določeno vrsto žuželke.
Življenjski cikel se začne, ko spore Cordyceps gob pristanejo na žuželki. Spora začne kaliti in razvije nitaste strukture, imenovane hife, ki prodrejo v telo gostitelja in se razvijejo v micelij. Micelij ("koreninsko" omrežje glive, iz katerega zraste trosnjak) postopoma zaužije notranjost žuželke. Precej grozno kajne?
Ko micelij Cordycepsa popolnoma zaužije telo žuželke in so okoljski pogoji ustrezni, iz telesa žuželke požene goba, ki spominja na rezilo ali palico. Ta v okolje sprosti nove spore in življenjski cikel se ponovi.
Divji Cordyceps sinensis – goba, ki raste iz gosenice
Najbolj znana vrsta Cordyceps gob je Cordyceps sinensis (uradno znana kot Ophiocordyceps sinensis), ki okuži gosenico vešče iz rodu Hepialus. Najdemo jo predvsem na visokih področjih v Tibetu in kitajskih provincah Sichuan, Yunnan, Qinghai in Gansu. Redkeje uspeva tudi v Indiji, Nepalu in Butanu.
V Tibetu jo imenujejo Yarsagumba ali yartsa gunbu, na Kitajskem pa Dōng Chóng Xià Cǎo, kar pomeni "zimska žuželka, poletna trava".
Divji Cordyceps sinensis je izredno redek, saj raste le v določenih delih sveta in le na eni specifični vrsti gosenice. Zaradi tega je tudi izjemno draga – cena za kilogram lahko preseže 20.000 ameriških dolarjev, zaradi česar velja za najdražjo gobo na svetu. Skoraj v celoti se prodaja na azijskih trgih in le redko doseže zahodne trge.
Dolga leta znanstvenikom na Kitajskem ni uspelo vzgojiti te gobe v nadzorovanih pogojih, kar je še dodatno povečalo povpraševanje po divji obliki. Čeprav so pred kratkim odkrili način gojenja, proizvodnja še ni dosegla obsega, ki bi vplival na ceno ali dostopnost divje Cordyceps sinensis.
Zato te oblike Cordycepsa še nekaj časa ne za pričakovati v prehranskih dopolnilih.
Cordyceps Cs-4
V osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je divji Cordyceps sinensis postal vse bolj priljubljen in so se njegove cene nenehno višale, so se znanstveniki na Kitajskem lotili izziva, kako to gobo gojiti. Poskusilo je veliko raziskovalcev, a večinoma neuspešno. Še danes ni dostopne in cenovno ugodne gojene različice te gobe. Kar pa jim je uspelo razviti, so bile anamorfične oblike Cordycepsa, torej micelijske kulture, ki ne tvorijo plodov (trosnjakov).
Te anamorfe so gojili v tekočem gojišču, da bi pridobili velike količine čistega micelija. Ta postopek imenujemo gojenje micelija v tekoči kulturi ali tekoča fermentacija. Gre za gojenje micelija v tekoči raztopini hranil, ki jih je nato mogoče odstraniti, pri čemer ostane čist micelij.
Ugotovili so, da ta oblika gobe Cordyceps dosega zelo podobne učinke kot divji Cordyceps sinensis. Tako je nastal Cordyceps Cs-4. Po kliničnih študijah na Kitajskem je kitajska vlada odobrila njegovo uporabo v bolnišnicah, ki izvajajo tradicionalno kitajsko medicino (TKM). Danes je na kitajskem Cordyceps Cs-4 priznan kot varen in zelo koristen naravni izdelek.
Pomembno: Cordyceps Cs-4 pa ne gre zamenjevati z micelijem Cordycepsa, gojenim na žitu – gre za zelo različna izdelka z zelo različnimi vsebnostmi zdravilnih učinkovin.
Micelij Cordycepsa, gojen na žitu
Ker gojenje gob za prehranska dopolnila v Ameriki in Evropi ni ekonomsko smiselno, saj so stroški enostavno preveliki, so izdelki iz Cordycepsa, ki izvirajo iz Evrope ali Amerike, skoraj vedno izdelani iz micelija, gojenega na žitu.
Micelij na žitu je poznan tudi pod imeni mycelium on grain (MOG), micelijska biomasa ali žitni tros. Takšni izdelki so pogosto označeni kot Cordyceps sinensis ali Cordyceps militaris. Namesto da bi micelij gojili v tekočini (kot pri Cs-4), ga pri tem postopku gojijo v plastičnih vrečkah, napolnjenih s steriliziranim žitom. Temu rečemo tudi fermentacija v trdnem stanju. Težava pri tem je, da micelija iz žita ni mogoče ločiti, zato žito konča v končnem izdelku. Zaradi tega je v prehranskem dopolnilu veliko manj učinkovin iz Cordycepsa.
Pri izdelkih z micelijem na žitu micelij ne predela vsega žita, zato je velik del končnega izdelka pravzaprav samo žito, na katerem micelij raste. To je še posebej očitno pri Cordycepsu, ki je počasi rastoča goba.
Velika vsebnost žita pomeni nizko vsebnost micelija in posledično tudi nizke vrednosti beta-glukanov. Takšni vzorci se sicer lahko pohvalijo z visoko vsebnostjo polisaharidov (beta + alfa), a večina izhaja iz neučinkovitih škrobov, torej alfa-glukanov, ki telesu prinašajo le malo koristi.
Cordyceps Cs-4 proti miceliju Cordycepsa na žitu
Izdelke iz micelija na žitu pogosto opravičujejo z raziskavami o čistem miceliju, pridobljenem s tekočo fermentacijo, kar pa je močno zavajanje potrošnikov.
Micelij Cordycepsa gojenem na žitu ima popolnoma drugačne lastnosti in (precej manjše, če sploh kakšne) učinke od izdelkov iz Cordycepsa Cs-4, zato se sklicevanje na raziskave, ki se nanašajo na Cordyceps Cs-4 ne sme šteti kot verodostojno.
Vsi izdelki Forest Hero, ki vsebujejo gobo Cordyceps so narejeni iz vrste Cordyceps Cs-4 in v nobeni obliki ne vsebujejo micelija gojenega na žitu. Temu primerno so tudi vsebnosti koristnih betaglukanov v naših izdelkih nekajkrat višje od izdelkov nekaterih konkurentov, ki uporabljajo Cordyceps, gojen na žitu.
